Stereotipna podoba matematika
Matematiki so osebe, ki so v družbi zelo površno razumljene. Stereotipna podoba matematika govori o socialno nerodni osebi. O nekom, ki je odmaknjen od preostale družbe. O nekom, ki skrbi in se ukvarja samo s številkami, kompleksnimi postopki računanja in abstraktnimi elementi, ki jih drugi ne razumejo. Zaradi vsega tega matematike redko opišemo kot osebe, ki imajo občutek za lepoto.
Matematiki so ljubitelji umetnosti
Čeprav zgoraj napisano drži v neki meri, sem med študijem matematike uvidela še eno plat matematikov. Mnogi so ljubitelji umetnosti. Cenijo umetnikovo genialnost in mojstrstvo, ki je izraženo v njihovih delih. Radi hodijo po galerijah in občudujejo slikarje, kiparje in druge grafične umetnike. Na vsakem klasičnem koncertu boste našli vsaj enega matematika, ki bo z vami navdušeno debatiral o Mozartu in Beethovnu ter drugih mojstrih. Znali vam bodo odpeti melodijo vsaj ene znane operne arije. Priporočili vam bodo kakšna dobra literarna dela ali vam celo recitirali verz kakšne pesmi.
Vsekakor v zgornji opis ne pašejo vsi matematiki, tako kot ne uspemo vedno vsega spakirati v isto torbo. A mnogi matematiki se v svojem prostem času veliko ukvarjajo z umetnostjo. Še posebej opažam, da obstaja ena posebna vez med matematiki in glasbo. Veliko je takih, ki so veliki ljubitelji glasbe in se radi predajajo njeni zapeljivi naravi ali pa celo sami igrajo kak inštrument.
Popolnoma naravno je potem, da isto lepoto iščejo tudi pri svojem delu. Zato boste velikokrat slišali matematika ali učitelja matematike reči: “Pitagorov izrek je ena izredno lepa enačba, ki …”
Kje je ta lepota, o kateri govorijo matematiki?
Razumljivo je, da lepoto težko vidimo pri predmetu, ki ga sovražimo. Zato je najprej potrebno spustiti negativni odnos do matematike. Zato vas prosim, da za trenutek pozabite na vse slabe izkušnje in mi dovolite, da vam nekaj razkrijem.
Se spomnite geometrijskih teles in računanja prostornine? Tam so vam zagotovo povedali, da se volumen piramide ali stožca računa enako kot za druga telesa, le da formulo delimo s 3. A nobeden se pri tem ne ustavi in ceni, da je formula teh koničastih teles tako elegantna.
Za razliko od kakšnih drugih formul, ki se jih da razložiti na nivoju osnovne šole ali srednje šole, se formule za volumen piramide ne da razložiti na tako enostaven način. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da je rezultat tako eleganten — samo delimo s 3. Ustavite se in za trenutek poskusite občudovati dejstvo, da je formula tako lepa.
Če ste uspeli začutiti lepoto te formule, potem ste jo uspeli videti kot jo vidi matematik. Začeli ste razvijati občutek za lepoto.
Za matematiko pravijo, da je jezik vesolja — formule in enačbe so stavki, ki opisujejo nevidni red, ki obstaja. Če pomislite: kje pa piše, da mora biti kvadrat hipotenuze ( 
) enak vsoti kvadratov katet ( 
)? Kako to, da je to res čisto za vsak pravokotni trikotnik? Popolnoma človeško bi se mi zdelo, če bi formula odstopala za vsak stoti trikotnik. Ali pa če bi obstajala enačba, ki bi le približno ujela razmerje med temi stranicami. A vendar ni tako. Pitagorov izrek natančno zajema odnos stranic VSEH pravokotnih trikotnikov in je popolnoma preprost. V tem je njegova lepota.
Zadnja misel
V vsej tej naglici, v kateri živimo, se redkokdaj ustavimo in cenimo majhne stvari. Kot na primer nasmeh prodajalke, toploto sonca, ptičje petje itd. Vsakič, ko zgrešimo eno tako malenkost, smo prikrajšani za lepoto, ki nas obdaja. Enako je pri matematiki:
Vsakič, ko znižamo formulo na nivo piflanja, smo prikrajšani za lepoto in misterioznost matematike.
Preberite še, kako umetniki najdejo navdih v matematiki.
