ali kako rešimo enačbo 
preko zgodbe
V kraljestvu Cosingrad je na hribu stal grad Cosinus. V njem je bila ujeta zlatolasa princesa Beta, najlepša širom vseh stopinj naokoli. Njeni sorojaki iz kraljestva Radiangrad so je želeli rešiti. A kako? Ne morejo enostavno priti in jo odpeljati iz gradu — stražarji gradu Cosinus so bili oboroženi, pravtako pa so imeli povelje, da Bete ne spustijo s svojih oči.
Za reševalno akcijo bodo potrebovali posebnega junaka, so ugotovili vaščani kraljestva Radiangrad. Poklicali so Arkusa. Bil je najbolj slaven in pogumen junak njihove dežele, ki se ni ustrašil nobenega gradu, pa naj je bil še tako matematično nerazumljiv.
Na izbran dan, ko se je začelo daniti nad hribom Cosingrada, se je Arkus podal proti Cosinus. Stražarji so se malo pred zoro udali pod težo neprespane noči, zato je bilo dovolj, da se je Arkus le tiho splazil mimo in tako vstopil v grad. Princeso Beto je našel zbujeno v najvišji sobani. Presrečna, da je končno prišel rešitelj, se je Arkusu vrgla v objem. Arkus jo je stisnil in poljubil le na hitro, saj je vedel, da bo stražo kmalu požgečkalo vzhajajoče sonce in jih zbudilo. Iz gradu je treba pobegniti čimprej, ji je rekel.
Ko sta se tihotapila mimo stražarjev, se je eden od njiju spotaknil (še danes se ne ve kdo) in stražarji so se v trenutku prebudili. Med njimi in Arkusom se je vnel srdit boj, Beta je v zadnjem trenutku uspela steči na varno. Opazovala je boj in razmišljala, kam naj se obrne po pomoč. A tudi če bi našla nekoga, ki bi prišel pomagati, bi bilo prepozno. Boj med stražarji Cosinusa in Arkusom se je končal in nobeden ni preživel. Princesa Beta je v solzah stekla stran, še preden bi kdo ugotovil, kaj se je zgodilo.
Po več dnevih tavanja se ji je le uspelo vrniti v svoje rodno kraljestvo Radiangrad. Tam še danes vsako jutro ob zori skozi svoje okno pogleda pod kotom 60 stopinj v naivnem upanju, da ponovno ugleda svojega junaka Arkusa.