“Danes smo se zbrali, da v sveti zakon pospremimo
in
,” je zadonelo v okrogli cerkvi s polmerom točno 1 (neke neznane enote). Pred oltarjem sta stala
in
, v klopeh za njima pa so sedeli vsi koti iz dežele Radian. “Če se kdo ne strinja s to zvezo, naj se pretvori v celzije ali pa za vedno utihne,” je še dodal koordinatni sistem, ki je vodil poročno ceremonijo. V dvorani je bilo vse tiho, zato je koordinatni sistem iz svojega izhodišča izvlekel poročno zaobljubo in se obrnil proti
-u.
Jaz,
sprejmem tebe
, za svojega moža in obljubim, da bom ostala zvest pri vseh ničlah, pri vseh minimumih in maksimumih, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svoje periode.
Sprejmi to formulo v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu abscise, ordinate in svetega radiana.

Enako zaobljubo je povedal še
in ob seštevku se je zbrano občinstvo od veselja zavrtelo za
(kjer je k celo število). Ob izhodu iz cerkve so ju svatje obmetavali z vsemi števili med -1 in 1. Svatba se je nadaljevala neskončno v noč.
Tako sta postala
in
poročena,
za veke vekomaj združena v ena.

Pingback: Predzgodba: sinus in cosinus - Srce matematike