Zapor kot idealen prostor za matematiko
André Weil Francoski matematik André Weil je bil na začetku druge svetovne vojne aretiran, ker se ni javil na vpoklic vojske. Kjub sojenju, kjer je… Read More »Zapor kot idealen prostor za matematiko
André Weil Francoski matematik André Weil je bil na začetku druge svetovne vojne aretiran, ker se ni javil na vpoklic vojske. Kjub sojenju, kjer je… Read More »Zapor kot idealen prostor za matematiko
Ta objava je nadaljevanje objave Matematika v ozadju planetkov iz Malega princa.
Zajčja luknja je nekaj časa vodila naravnost, kot kakšen predor, a potem se je iznenada spustila strmo navzdol, in tako na hitro, da ni imela Alica niti sekunde za premislek, kako bi se ustavila, ker je že začutila, da pada kot v nekakšen silno globok vodnjak. [Aličine dogodivščine v čudežni deželi]
Obstaja fotografski efekt oziroma bolje rečeno deformacija slike, ki se ji reče zajčja luknja (angl. rabbit hole). Ime izvira iz knjige Aličine dogodivščine v čudežni deželi, ki jo je — mimogrede — napisal matematik (anekdoto o njem si lahko preberete tu).
Če ste prebrali mojo prejšnjo objavo Matematika v ozadju planetkov iz Malega princa in če ste sprobali eno od predlaganih aplikacij, ste se z zajčjo luknjo morda že srečali. Marsikatera aplikacija, ki omogoča to, kar sem opisala v tej objavi, omogoča tudi deformacijo slike v zajčjo luknjo. Če pa vaša aplikacija slučajno tega ne omogoča, potem boste tu izvedeli trik, zaradi katerega ne boste potrebovali nove aplikacije.
Pri brskanju po neki matematični reviji sem naletela na članek Matematika v fotografiji, kar je takoj pritegnilo mojo pozornost, saj se rada zabavam s fotoaparatom. Ste že kdaj videli tako sliko, kot je spodaj levo? Mene so vedno medle, ker mi ni bilo jasno, kako nastanejo. Zdelo se mi je, da že ne more biti enostavno. No, pa je. 🙂 Pokazala vam bom, da je za take slike pravzaprav “kriva” matematika. Na koncu pa boste zvedeli, kako lahko take slike tudi sami naredite.
Ste že slišali za tale vic?
Pa res obstaja taka delitev? Rekla bi, da je odgovor družbe na to vprašanje glasen DA! in da le tisti, ki se z matematiko ukvarjamo, skušamo proti temu protestirati, a zaenkrat žal neuspešno. Sama sem večni optimist, zato sem si na vprašanje, ali lahko vsak razume matematiko, vedno odgovarjala z Da, vendar pa je tudi meni ob kakšnem praznem pogledu med razlaganjem upadel pogum.Read More »Smo za matematiko ali nismo?
Paul Erdös Willy Moser je bil dober prijatelj in sodelavec Paula Erdösa. Nekoč je priznal, da je živeti z Erdösom kot, da bi živel s… Read More »"Mi lahko zrihtaš pet bonbonjer?"
Če ste pri volji za triler predlagam Fermat’s room (La habitación de Fermat, 2007), ki pa — tako kot vse na tem blogu — ima matematično vsebino. 🙂 Napovednik si lahko pogledate spodaj, o vsebini pa si lahko preberete tu.
Read More »Fermat-jeva soba (film)
Januar je čas razprodaj, zato je priročno, če znamo v trgovini na hitro oceniti popust izdelka, ki nam je všeč (s kalkulatorjem pač ne hodimo v trgovine! :)). Kdaj se zgodi, da je nova cena že napisana, kdaj pa je popust obračunan šele na blagajni. Pokazala vam bom par trikov, kako oceniti novo ceno, da vas ne bo račun na blagajni presenetil.
Charles Lutwidge Dodgson (aka Lewis Carroll) Verjetno poznate zgodbo Alica v čudežni deželi, kajne? Njen avtor Lewis Carroll je bil matematik. V času, ko je… Read More »Članek za kraljico
Norbert Wiener
Wiener je bil ameriški matematik, ki je delal na MIT. Njegova raztresenost je bila znana po celi univerzi. Ko so se on in njegova družina selili v drugo hišo, mu je žena na jutro selitve večkrat povedala, da naj zvečer, ko se bo vračal iz službe, odide na nov naslov. Ker je vedela, da bo to pozabil, mu je naslov napisala na listek in mu ga dala.
Moj najljubši matematični vic, ki pa mojega fanta pusti hladnega, je vic o nuli in osemki: Nula in osemka se srečata na cesti in nula reče… Read More »O nuli in osemki