Ste že slišali za tale vic?
Pa res obstaja taka delitev? Rekla bi, da je odgovor družbe na to vprašanje glasen DA! in da le tisti, ki se z matematiko ukvarjamo, skušamo proti temu protestirati, a zaenkrat žal neuspešno. Sama sem večni optimist, zato sem si na vprašanje, ali lahko vsak razume matematiko, vedno odgovarjala z Da, vendar pa je tudi meni ob kakšnem praznem pogledu med razlaganjem upadel pogum.
Med raziskovanjem odgovora na to vprašanje, ki je podlaga za moje podjetje z inštrukcijami matematike, sem naletela na knjigo The math gene avtorija in “profesionalnega” matematika Keith Devlin-a. V njej Devlin predlaga odgovor Da in ne — odgovor je namreč odvisen od abstraktnosti problema, ki ga rešujemo. Kaj točno je mišjeno s tem, boste razumeli, če boste rešili Wasonov test, ki ga lahko najdete tu: http://www.lloydianaspects.co.uk/games/wason.html. Ko boste reševali prvo nalogo, se je ne ustrašiti in ne skrbeti, če je ne boste rešili prav. Velika večina jo reši narobe. Na koncu pa boste, garantiram, v vsakem primeru veseli. 🙂 Ko rešite pa se spet vrnite nazaj in preberite, kaj ta test pokaže. (Še nekaj prevodov, če jih ne poznate: even number je sodo število, torej 2, 4, 6, … in vowel je samoglasnik, torej a, e, i, o, u.)
Ste že rešili? “Fora” Wasonov testa je, da sta obe nalogi v resnici isti — pri obeh uporabljamo isto logiko. Če pojme samoglasnik/soglasnik in liho/sodo število zamenjamo z alkoholna/nealkoholna pijača in polnoletnost/mladoletnost takole
samoglasnik … alkoholna pijača,
soglasnik … nealkoholna pijača,
sodo število … polnoletnost,
liho število … mladoletnost
dobimo drugo nalogo. Pri drugi nalogi smo nezavedno preverjali pravilo Če pije alkoholno pijačo, je polnoleten, kar je po zgornji zamenjavi isto kot Če je samoglasnik na eni strani, je sodo število na drugi strani — pravilo iz prve naloge. Torej, logika je ista, le da pri prvi nalogi delamo s čudnimi kartami oziroma s situacijo, ki je nismo vajeni, saj se ne pojavlja v resničnem svetu, medtem ko nam je pri drugi nalogi situacija jasna, saj jo dobro poznamo (če smo le dovolj stari). Ker večina reši prvo nalogo narobe, ampak prav reši drugo nalogo, lahko povlečemo zaključek, da imamo vsi možnost logičnega razmišljanja, le da imajo nekateri še možnost logičnega razmišljanja o totalno abstraktnih stvarih, ki se ne tičejo vsakdanjega življenja. Taki ponavadi postanejo “profesionalni” matematiki.
Torej je zgornji vic morda le res, vendar ne v smislu, za katerega je bil napisan. Morda res obstajata dve skupini, ampak OBE skupini znata logično razmišljati, le da ena skupina zna logično razmišljati tudi o abstraktnih stvareh. Kar pa nas, priznajmo si, nič ne boli, če tega ne znamo. 🙂
Wasonov test je dober poduk tudi za učitelje matematike, da izbirajo naloge, ki imajo smisel v vsakdanjem življenju in ne le tistih, ki imajo abstraktne elemente. Kajti, matematika niso simboli in karte s številkami na eni in črkami na drugi strani, ampak je pristop k reševanju problema, ki pa je lahko zapisan v abstraktni ali vsakdanji obliki.