Pogosto postavljena vprašanja

Ali lahko vsak otrok vzljubi matematiko?

Da. Vsaka stvar, ki nam je prikazana na način, da smo v njej uspešni, nam postane ljuba. Učitelj, ki se bo potrudil, da bo otrok uspešen pri matematiki, bo dosegel, da otrok matematiko vzljubi.

Zakaj moj otrok na testu matematike doživlja čustveno stisko?

Razlogov je lahko več. Nekateri otroci na splošno doživljajo teste kot stresne situacije in tako matematika ni nobena posebnost. V tem primeru je treba pogledati širše, zakaj mu testi predstavljajo takšen stres. Eni otroci doživijo čustveno stisko na testu iz matematike, ker je učitelj med testom nestrpen, živčen in na splošno ustvarja napeto vzdušje. Drugi možni razlog je, da otrok ve, da bodo starši nezadovoljni, če dobi slabo oceno. V vsakem primeru je treba z otrokom o tem govoriti, saj nam bo sam znal povedati, kaj je tisto, kar ga muči. Ko to enkrat vemo, lahko vzrok ublažimo.

Ali je možno, da ima otrokov učitelj matematike nesmiselne zahteve?

Da. Od svojih inštruirancev sem slišala že kar nekaj primerov, ko so učitelji nekaj zahtevali, s stališča pravilnosti matematike pa to nima nobenega smisla. En primer tega je, da je treba točko nujno narisati kot krogec in ne kot pikico ali karkoli drugega. To je absolutno nepomembno in absolutno nesmiselno zahtevati! Tu je treba otroka podpreti v tem, da ne izgubi želje do matematike, saj so to zahteve učitelja in nimajo veze z matematiko.

Kako je mogoče, da moj otrok piše 1, doma pa vse zna?

Možnih je več odgovorov. Zelo dobro je pogledati test in videti, kakšne tipe napak dela. So otroci, ki na testu zaradi živčnosti začnejo delati popolnoma osnovne napake; drugi otroci doživijo blokado in ne rešijo ničesar. Spet drugi mislijo, da znajo veliko več kot je v resnici. Tretji snov razumejo, a niso zvadili reševanja nalog in se jim zato vmes zatakne in naloge ne rešijo v celoti (preberite si spodaj mojo razlago, zakaj se to zgodi).

Moj otrok zavrača matematiko. Nikakor ne morem doseči, da bi se bil pripravljen učiti. Kaj lahko naredim?

Otrok mora najprej dobiti občutek, da bo slišan, ko bo povedal svoje negativne izkušnje z matematiko. Od tod namreč izhaja njegovo zavračanje. S tem tudi odpremo prostor, kjer nam on začne zaupati in s tem nam začne dovoliti, da ga usmerjamo. Ko imamo njegovo zaupanje, začnemo iskati prostor, kjer se je otrok zaradi zaupanja do nas odprl novim izkušnjam z matematiko. To je potem stik, na katerem gradimo nove pozitivne izkušnje otroka z matematiko. Ko bo teh pozitivnih izkušenj dovolj, bo zavračanje matematike premagano.

Zakaj moram svojega otroka siliti, da se uči naloge, ki jih ne bo nikoli v življenju uporabil?

Vas razumem in se strinjam, da veliko nalog (sploh na ravni srednje šole) v taki obliki, kot se jih uči, otrok ne bo potreboval. A matematika v resnici uči nekaj drugega. Matematične naloge so samo orodje, preko katerega se otrok uči drugih veščin, ki sem jih jaz poimenovala matematične veščine. Več o njih si lahko preberete v tej objavi: Matematične veščine — kaj so in kako jih razviti?

Moj otrok razume matematiko, ampak še vedno dobiva slabe ocene. Kako je to mogoče?

Za šolske ocene se vedno gleda dve ravni znanja: prva je razumevanje, druga pa je izvedbena. Dejstvo, da nekdo nekaj razume, še ne pomeni, da to zna tudi dejansko izvesti. Otrok torej lahko ve, kaj rabi v nalogi narediti, a če ne vadi dejanskega računanja, lahko na testu pride do težav, iz katerih se ne zna rešiti. Naj vam dam primer. Jaz razumem, kako je treba zgraditi zid. Vem, da se zamaknjeno polagala opeke eno na drugo in vmes se namaže malto. A če bi se sama lotila dejanske gradnje zidu, vem, da mi ne bi uspelo, ker nimam znanja izvedbe. Imela bi težave, ko bi ugotovila, da se mi je malta posušila, ko bi mi ena opeka počila, ko ne bi polagala opek natančno itd. Zato je za dobre ocene pomembno, da se vadi tudi reševanje nalog, kar vključuje pravilen simbolični zapis, pravilen izračun itd.