Matematične veščine — kaj so in kako jih razviti?

  • by

Matematika uči več kot zgolj računanje?

Da! Matematika uči več kot zgolj računanje. Z njeno pomočjo razvijamo veščine, ki se jih sploh ne zavedamo, a so za uspešno življenje zelo priročne. Vas zanima, katere so? Berite naprej.

Kaj so matematične veščine?

  • Kreativno mišljenje: Ko se v šoli učimo reševanja različnih tipov nalog, pridobivamo set različnih načinov mišljenja oz. pristopov. Te pristope lahko uporabimo kasneje tudi na problemih v našem vsakdanjem življenju.
  • Kreativno mišljenje: Matematiki vedno iščejo enostavnejši pristop k reševanju problemov, zato se pri matematiki naučimo na stvari gledati z različnih zornih kotov. Torej ravno nasprotno tovarniškemu principu, kjer vedno delamo isto.
  • Številska predstava: Preko računanja, kjer opazujemo števila in kaj se z njimi dogaja, pridobivamo občutek za števila, kar nam omogoča hitrejše računanje na pamet in boljšo orientacijo med števili.
  • Natančnost: Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste imeli postopek prav, rezultat pa napačen, ker ste se zmotili pri enem minusu? To se je dogajalo vsem in ni stvar talenta, ampak stvar razvijanja natančnosti in pozornosti.
  • Volja: Da se včasih prebiješ skozi dolgo in zapleteno enačbo in pri tem ves čas držiš pozornost, je potrebna volja.
  • Občutek za lepoto: Nikoli se ne ustavimo in cenimo, da so formule, ki se jih mukoma učimo na pamet, pravzaprav enostavne in celo lepe. Ne zavedamo se, da ni samoumevno, da bo npr. formula za volumen piramide tako enostavna!
  • Abstraktni svet: Matematika nas spodbuja, da širimo svojo sposobnost abstraktnega mišljenja. Majhen otrok se lahko najprej pogovarja samo o stvareh, ki jih je videl, se jih dotaknil ali doživel; odrasel človek pa lahko debatira o namišljenih konstruktih. En del zasluge ima pri tem tudi matematika.
  • Prepoznavanje vzorcev: Zelo uporabna veščina, ki se jo trenira z vsemi tistimi nalogami, ki imajo po navadi zvezdico. Otroci se nad njimi pritožujejo, ker moramo za rešitev nekaj “viditi”. Kako pa naj to vem, se pritožujejo. Ampak ravno v tem je fora — gledati in se naučiti videti.
  • Organiziranost: Naloge, kjer je potrebno poračunati več stvari, učijo organiziranosti. Po tem, kako otrok rešuje tako nalogo, takoj vem, ali ima znanje organizirano v glavi ali ne.
  • Iskanje napak: Nihče ni tak, da se pri računanju ne bi kdaj zmotil. Vsi smo se. Tudi najboljši matematiki naredijo najbolj banalne napaka. A biti sposoben odkriti napako je veščina, ki je ne premore vsak. Napačen rezultat nam torej da priložnost, da urimo svoje oko v iskanju napak. Pri tem lahko razvijamo strategije, ki nam pomagajo, da napako hitreje odkrijemo.
  • Ptičja perspektiva: Naloge, ki zahtevajo več manjših ali stranskih računov, nas mojstrijo v tem, da ves čas ohranjamo pregled nad tem, kaj delamo. Ali še vemo, da računamo volumen stožca, ko pa ravno kar računamo kot med plaščem in osnovno ploskvijo, da bomo lahko izračunali višino (ki jo, seveda, potrebujemo za volumen)? Že med branjem tega ste se morda izgubili, kaj šele med računanjem!

Ampak matematika v šolah ni takšna!

Vem. Vsakič, ko se ljudem predstavim kot matematičarka, dobim enega od dveh odzivov: “Meni matematika nikoli ni šla in nikoli je nisem maral!” ali pa “Vedno mi je bila zabavna in v šoli mi je šlo dobro.” Dva polarno nasprotna odziva. 

Kaj je potem poanta matematike v šoli?

Vem, da v življenju res ne boste nikjer potrebovali mimobežnic. Tudi integralov ne boste uporabili, ko boste računali površino stene, ki jo želite prebarvati. Ali pa logaritmirali izraz, da ga izračunate hitreje, če pa računalnik izračuna končni rezultat hitreje, kot boste vi pravilno izrekli otolarigoritem.

Poanta matematike v šoli mora biti v izgrajevanju matematičnih veščin, ki sem jih napisala zgoraj. Te veščine bo potem otrok spontano uporabljal v svojem življenju. Da pa jih zgradimo, potrebujemo matematične naloge. Prav takšne kot so. A hkrati tudi učitelja, ki se zaveda, kje leži srce matemetike in kako ga zbuditi pri vsakem otroku.

Želiš zbuditi svoje srce matematike?

Če je odgovor da, klikni na vsaj eno izmed spodnjih povezav in začni raziskovati srce matematike.

Vabim te pa tudi, da se prijaviš na moj novičnik. Obvestim te, ko bo kaj novega.

Processing…
Success! You're on the list.

Leave a Reply