Povezava med matematiko in duhovnostjo se vam mogoče zdi čudna, skoraj nemogoča. Od kar sem se poglobila v raziskovanje le-te, sem našla nekaj duhovnih naukov, ki jih lahko predstavimo z matematičnim konceptom. Enega od teh lahko najdete v objavi Kako z matematiko predstaviti reinkarnacijo? Tretnutno hodim na vodeno meditacijo in na enem od srečanj smo se med drugimi temami pogovarjali tudi o enosti z vesoljem/Bogom/življenjem — kakor koli temu rečemo.
Če gledamo izven sebe, sebe po navadi dojemamo kot del neke večje celote, kar nam da občutek, da nismo popolni/celi. Z meditacijo pa lahko dojamemo, da se v nas samih skriva celotno vesolje/življenje/Bog. Torej, nismo nepopolni, v sebi imamo vse, le da smo na to pozabili in meditacija je način, kako to ponovno odkrijemo.
Ta razprava me je spomnila na matematično množico, ki ji rečemo fraktal. Gre za množico, ki jo ustvarimo s ponavljanjem enega in istega pravila v neskončnost. Meni najljubši fraktal je narisan na zgornji sliki. Da se ga ustvariti s šestilom. Nekateri fraktali pa so taki, da so sestavljeni iz kosov, ki so enaki celoti. Če torej “zoomiramo” v takšen kos, vidimo isto kot če bi gledali celoten fraktal. Dva taka primera vidite spodaj. Pravimo jim samopodobni fraktali.
Če se sedaj navežem nazaj na nauk o naši popolnosti … mi smo del vesolja, a hkrati tudi mi vsebujemo celotno vesolje.
 |
|
 |
