Matematika resnično prestopa meje vseh področij. V njej iščejo navdih tudi pesniki!
Prav danes, ko tole pišem, je svetovni dan poezije. Popoldne sem na balkonu ob kavi prebirala poezijo, ki je poleg matematike moja druga strast, in presenečeno zasledila pesniško obliko, ki je osnovana na Fibonaccijevem zaporedju.
Fibonaccijevo zaporedje je zaporedje 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21 … Dobimo ga tako, da začnemo z 1 in 1, nato pa naslednje številke dobimo tako, da zadnji dve seštejemo.
Kaj več o njem ne bo razlagala, saj je zaporedje zelo znano. Raje bom razložila, kako so zaporedje uporabili pesniki za svojo inspiracijo.
Obstajata dve obliki: ena šteje zloge, druga pa verze.
Spodnji primer je primer, kjer ima vsaka vrstica toliko zlogov, kakor jih narekuje Fibonaccijevo zaporedje. V angleščini se tej obliki na kratko reče Fib. Očitno (kot sem spoznala danes, ko sem brskala po spletu) obstaja ogromno pesnikov, ki so tudi ljubitelji matematiki in med njimi je ta oblika izredno popularna, kot si lahko preberete tu.
Pri naslednjem primeru pa Fibonaccijevo zaporedje nareduje število vrstic v posamezni kitici. Primer je vzet iz knjige Oblike duha, zakladnica pesniških oblika, avtorja Borisa A. Novaka.
Vas je navdihnilo?
Če ste umetniška duša in s težavo navežete stik z matematiko, je to odlična prilika, da naredite korak proti njej. Napišite svojo prvo Fibonaccijevo pesem!
Če pa ste matematik in se stežka lotite umetnosti, pa naj bo to spodbuda, da stopite ven iz matematičnega kotička, saj boste ves čas v varnih rokah številk. 😉